Simona Cepin in Mihaela Zabukovec: Porodne zgodbe

(vir fotografije: FB stran Skupina mamic Domačice)

Porodne zgodbe se v našem okolju v največji meri širijo od ust do ust, v zadnjem obdobju pa tudi preko pisane besede. Konec preteklega leta je tako pod okriljem skupine mamic, povezanih v skupino Domačice, izšla knjiga Porodne zgodbe. Zgodbe, ki se ne dogajajo na oddaljeni Farmi, nad katero se navdušujejo bodoče porodnice, ko prebirajo Modrost rojevanja, temveč v našem prostoru. So izjemno iskrene, z močno osebno noto .. in zato še toliko bolj dragocene.
Da gre za zelo potrebno noviteto na naših knjižnih policah kaže dejstvo, da je bilo v začetnih tednih po izdaji do nje skorajda nemogoče priti, saj so bili vsi izvodi nenehno izposojeni. Osrčje knjige predstavlja 31 porodnih zgodb, še dodatno pa jo bogatijo strokovni prispevki, pesmi, otroške risbe, fotografije in umetniške slike.

Večina zgodb je umeščenih v naše porodnišnice, nekatere pa se odvijajo v avstrijski porodni hiši ter nepričakovano tudi v domačem okolju in ob poti v porodnišnico. Nekatera pričevanja v ospredje postavljajo "zunanje dogajanje" oziroma sosledje dogodkov, v večji meri pa so v zapisih ubesedena najbolj intimna doživljanja ženske, ki poraja novo bitjece. Knjiga tako prinaša uvid v globine razburkanega morja občutij, ki v večji meri ostaja skrito očem zunanjega opazovalca poroda, zato je dobrodošlo branje tudi za vse zdravstvene delavce, ki delujejo na tem področju.
Spodaj zapisana občutja in doživljanja so kratek povzetek prebranega.
- Ženske pri svojem porodu ne želijo biti le "nevedne bolnice", neme opazovalke, temveč aktiven igralec.
- Zaradi toge bolnišnične rutine se počutijo utesnjene, čutijo pomanjkanje intimnosti in zasebnosti.
- Neprimerno nagovarjanje osebja (npr. da ni sposobna roditi) doživljajo kot ponižanje, nemoč in sram.
- Od zdravstvenih delavcev, ki prisostvujejo porodu, si želijo več čustvene podpore in ne podpore v smislu pospeševanja poroda s predrtjem ovojev, umetnih popadkov, epizotomije, itd.
- Carski rez lahko spremljajo občutki krivde in  dvoma v lastno materinsko vlogo.
- Ženske s slabo porodno izkušnjo pogosto naletijo na nerazumevanje s strani okolice (vsi poznamo že skorajda ljudski izraz - "Pozabi kar je bilo, važno da sta z otrokom živa in zdrava.").

Kljub temu, da je vsaka porodna zgodba zgodba zase, pa je moč najti njihov skupen imenovalec - porod ni samo nekaj, kar se zgodi in potisnemo v pozabo, ampak se globoko dotakne ženske in jo trajno zaznamuje. Tako je lahko vzrok težavnemu poporodnemu obdobju ali pa vir moči ter vere in čudenja nad zmogljivostjo in čudovitim ustrojem lastnega telesa. In zato, drage ženske, nam ne bi smelo biti vseeno, kako rodimo.